Tehtnice, ki se uporabljajo za poravnavo trgovanja, so razvrščene kot merilni instrumenti, ki jih država obvezno overja v skladu z zakonom. To vključuje žerjavne tehtnice, majhne namizne tehtnice, ploščadne tehtnice in tehtnice za tovornjake. Vsaka tehtnica, ki se uporablja za poravnavo trgovanja, mora biti obvezno overjena, sicer se lahko naložijo kazni. Overjanje se izvaja v skladu zJJG 539-2016Uredba o preverjanjuzaDigitalne kazalne tehtnice, ki se lahko uporablja tudi za preverjanje tehtnic za tovornjake. Vendar pa obstaja še en predpis o preverjanju, ki velja posebej za tehtnice za tovornjake, na katerega se je mogoče sklicevati:JJG 1118-2015Uredba o preverjanjuzaElektronskoTehtnice za tovornjake(Metoda z merilno celico)Izbira med obema je odvisna od dejanske situacije, čeprav se v večini primerov preverjanje izvaja v skladu z JJG 539-2016.
V JJG 539-2016 je opis tehtnic naslednji:
V tej uredbi se izraz „tehtnica“ nanaša na vrsto neavtomatske tehtnice (NAWI).
Načelo: Ko se breme postavi na sprejemnik bremena, tehtalni senzor (telesna celica) ustvari električni signal. Ta signal se nato pretvori in obdela v napravi za obdelavo podatkov, rezultat tehtanja pa se prikaže na prikazovalni napravi.
Struktura: Tehtnica je sestavljena iz sprejemnika za breme, tehtalne celice in indikatorja tehtanja. Lahko je integralne ali modularne konstrukcije.
Uporaba: Te tehtnice se uporabljajo predvsem za tehtanje in merjenje blaga ter se pogosto uporabljajo v trgovini, pristaniščih, letališčih, skladiščenju in logistiki, metalurgiji, pa tudi v industrijskih podjetjih.
Vrste digitalnih kazalnih tehtnic: Elektronske namizne in platformne tehtnice (skupaj imenovane elektronske namizne/platformne tehtnice), ki vključujejo: Tehtnice za izračun cen, Tehtnice samo za tehtanje, Tehtnice za črtne kode, Števne tehtnice, Večdelne tehtnice, Večintervalne lestvice itd.;Elektronske žerjavne tehtnice, ki vključujejo: Kaveljske tehtnice, Viseče tehtnice s kavljem, Mostne tehtnice za žerjave, Tehtnice za enosmerno železnico itd.;Fiksne elektronske tehtnice, ki vključujejo: Elektronske jamske tehtnice, Elektronske površinske tehtnice, Elektronske tehtnice za lijak in itd.
Nedvomno velike tehtnice, kot so tehtnice za jame ali tehtnice za tovornjake, spadajo v kategorijo fiksnih elektronskih tehtnic in jih je zato mogoče overiti v skladu zUredba o preverjanjuzaDigitalne kazalne tehtnice(JJG 539-2016). Pri tehtnicah majhne zmogljivosti je nalaganje in razkladanje standardnih uteži relativno enostavno. Pri tehtnicah velikega obsega, ki merijo 3 × 18 metrov ali imajo zmogljivost nad 100 ton, pa je upravljanje veliko težje. Strogo upoštevanje postopkov preverjanja JJG 539 predstavlja znatne izzive, nekatere zahteve pa so lahko praktično nemogoče izpolniti. Pri tehtnicah za tovornjake preverjanje meroslovne učinkovitosti vključuje predvsem pet postavk: natančnost nastavitve ničle in natančnost tare., Ekscentrična obremenitev (izvencentrična obremenitev), Tehtanje, Tehtanje po tari, Območje ponovljivosti in diskriminacije. Med njimi so še posebej zamudne ekscentrična obremenitev, tehtanje, tehtanje po tari in ponovljivost.Če se postopki strogo upoštevajo, je morda nemogoče opraviti preverjanje niti ene same tehtnice za tovornjake v enem dnevu. Tudi če je ponovljivost dobra, kar omogoča zmanjšanje števila testnih uteži in delno zamenjavo, ostaja postopek precej zahteven.
7.1 Standardni instrumenti za preverjanje
7.1.1 Standardne uteži
7.1.1.1 Standardne uteži, ki se uporabljajo za preverjanje, morajo biti skladne z metrološkimi zahtevami, določenimi v JG99, njihove napake pa ne smejo presegati 1/3 največje dovoljene napake za ustrezno obremenitev, kot je določeno v tabeli 3.
7.1.1.2 Število standardnih uteži mora biti zadostno za izpolnjevanje zahtev za overitev tehtnice.
7.1.1.3 Za uporabo pri metodi občasnega obremenitvenega merjenja je treba zagotoviti dodatne standardne uteži, da se odpravijo napake zaokroževanja.
7.1.2 Zamenjava standardnih uteži
Ko je tehtnica overjena na mestu uporabe, nadomestite bremena (druge mase
s stabilnimi in znanimi utežmi) se lahko uporabijo za nadomestitev dela standarda
uteži:
Če ponovljivost tehtnice presega 0,3e, mora biti masa uporabljenih standardnih uteži vsaj 1/2 največje zmogljivosti tehtnice;
Če je ponovljivost tehtnice večja od 0,2e, vendar ne večja od 0,3e, se lahko masa uporabljenih standardnih uteži zmanjša na 1/3 največje zmogljivosti tehtnice;
Če ponovljivost tehtnice ne presega 0,2e, se lahko masa uporabljenih standardnih uteži zmanjša na 1/5 največje zmogljivosti tehtnice.
Zgoraj omenjena ponovljivost se določi tako, da se na sprejemnik bremena trikrat nanese obremenitev približno 1/2 največje nosilnosti tehtnice (bodisi standardne uteži bodisi katera koli druga masa s stabilno težo).
Če je ponovljivost v območju 0,2e–0,3e / 10–15 kg, je potrebnih skupno 33 ton standardnih uteži. Če ponovljivost presega 15 kg, je potrebnih 50 ton uteži. Za overitveni inštitut bi bilo precej težko prinesti 50 ton uteži na lokacijo za overitev tehtnice. Če se prinese le 20 ton uteži, se lahko domneva, da ponovljivost 100-tonske tehtnice privzeto ne presega 0,2e / 10 kg. Ali je dejansko mogoče doseči ponovljivost 10 kg, je vprašljivo in vsakdo si lahko predstavlja praktične izzive. Poleg tega je treba, čeprav se skupno število uporabljenih standardnih uteži zmanjša, nadomestne obremenitve še vedno ustrezno povečati, tako da skupna preskusna obremenitev ostane nespremenjena.
1. Testiranje tehtalnih točk
Za preverjanje tehtanja je treba izbrati vsaj pet različnih točk obremenitve. Te morajo vključevati najmanjšo nosilnost tehtnice, največjo nosilnost tehtnice in vrednosti obremenitve, ki ustrezajo spremembam največjega dopustnega pogreška, tj. točke srednje natančnosti: 500e in 2000e. Za 100-tonsko tehtnico za tovornjake, kjer je e = 50 kg, to ustreza: 500e = 25 t, 2000e = 100 t. Točka 2000e predstavlja največjo nosilnost tehtnice in njeno testiranje je lahko v praksi težavno. Poleg tegatehtanje po tarizahteva ponovitev preverjanja na vseh petih točkah nalaganja. Ne podcenjujte delovne obremenitve, povezane s petimi nadzornimi točkami – dejansko delo nakladanja in razkladanja je precejšnje.
2. Preskus ekscentrične obremenitve
7.5.11.2 Ekscentrična obremenitev in površina
a) Za tehtnice z več kot 4 opornimi točkami (N > 4): Obremenitev, ki deluje na vsako podporno točko, mora biti enaka 1/(N–1) največje nosilnosti tehtnice. Uteži je treba zaporedoma namestiti nad vsako podporno točko, znotraj površine, ki je približno enaka 1/N sprejemnika bremena. Če sta dve podporni točki preblizu, je lahko izvedba preskusa, kot je opisano zgoraj, težavna. V tem primeru se lahko dvojna obremenitev uporabi na površini, ki je dvakrat daljša od razdalje vzdolž črte, ki povezuje obe podporni točki.
b) Za tehtnice s 4 ali manj podpornimi točkami (N ≤ 4): Uporabljena obremenitev mora biti enakovredna 1/3 največje nosilnosti tehtnice.
Uteži je treba zaporedoma namestiti na površino, ki je približno enaka 1/4 nosilca bremena, kot je prikazano na sliki 1, ali v konfiguraciji, ki je približno enakovredna sliki 1.
Za 100-tonsko tehtnico za tovornjake dimenzij 3 × 18 metrov je običajno vsaj osem tehtalnih celic. Če bi skupno obremenitev razdelili enakomerno, bi bilo treba na vsako podporno točko uporabiti 100 ÷ 7 ≈ 14,28 tone (približno 14 ton). Izjemno težko je na vsako podporno točko postaviti 14 ton uteži. Tudi če je uteži mogoče fizično zložiti, večkratno nalaganje in razkladanje tako ogromnih uteži predstavlja precejšnjo delovno obremenitev.
3. Metoda preverjanja obremenitve v primerjavi z dejansko operativno obremenitvijo
Z vidika metod nalaganja je preverjanje tehtnic za tovornjake podobno preverjanju tehtnic za majhne prostornine. Vendar pa se med preverjanjem tehtnic za tovornjake na kraju samem uteži običajno dvignejo in postavijo neposredno na ploščad tehtnice, podobno kot pri tovarniškem testiranju. Ta način nanašanja obremenitve se bistveno razlikuje od dejanske operativne obremenitve tehtnice za tovornjake. Neposredna postavitev dvignjenih uteži na ploščad tehtnice ne ustvarja horizontalnih udarnih sil, ne aktivira stranskih ali vzdolžnih zaustavitvenih naprav tehtnice in otežuje zaznavanje vplivov ravnih vstopnih/izstopnih pasov in vzdolžnih zaustavitvenih naprav na obeh koncih tehtnice na delovanje tehtanja.
V praksi preverjanje meroslovne učinkovitosti z uporabo te metode ne odraža v celoti učinkovitosti v dejanskih obratovalnih pogojih. Preverjanje, ki temelji izključno na tej nereprezentativni metodi obremenitve, verjetno ne bo zaznalo dejanske meroslovne učinkovitosti v dejanskih obratovalnih pogojih.
V skladu z JJG 539-2016Uredba o preverjanjuzaDigitalne kazalne tehtniceUporaba standardnih uteži ali standardnih uteži in nadomestkov za preverjanje tehtnic z veliko zmogljivostjo prinaša znatne izzive, vključno z: veliko delovno obremenitvijo, Visoka delovna intenzivnost, Visoki stroški prevoza uteži, Dolg čas preverjanja, Varnostna tveganjain itd.Zaradi teh dejavnikov je preverjanje na kraju samem precejšnje težave. Leta 2011 je Inštitut za meroslovje Fujian začel nacionalni projekt razvoja ključnih znanstvenih instrumentov.Razvoj in uporaba visoko natančnih instrumentov za merjenje obremenitve za tehtniceRazviti instrument za merjenje obremenitve za tehtnico je neodvisna pomožna overitvena naprava, skladna z OIML R76, ki omogoča natančno, hitro in priročno preverjanje katere koli obremenitvene točke, vključno s polno skalo, in drugih overitvenih elementov za elektronske tehtnice za tovornjake. Na podlagi tega instrumenta je bil izdelan standard JJG 1118-2015.Uredba o preverjanjuzaElektronske tehtnice za tovornjake (metoda z merilnimi instrumenti za merjenje obremenitve)je bil uradno uveden 24. novembra 2015.
Obe metodi preverjanja imata svoje prednosti in slabosti, izbira v praksi pa je treba sprejeti na podlagi dejanskega stanja.
Prednosti in slabosti obeh predpisov o preverjanju:
JJG 539-2016 Prednosti: 1. Uporablja standardne obremenitve ali nadomestke, boljše od razreda M2,omogočanje delitve preverjanja elektronske tehtnice za tovornjake bodo dosegle 500–10.000.2. Etalonirani instrumenti imajo enoletni cikel preverjanja, sledljivost etaloniranih instrumentov pa se lahko zagotovi lokalno na občinskih ali okrožnih meroslovnih inštitutih.
Slabosti: Izjemno velika delovna obremenitev in visoka delovna intenzivnost; Visoki stroški nakladanja, razkladanja in prevoza uteži; Nizka učinkovitost in slaba varnost; Dolg čas preverjanja; strogo upoštevanje je lahko v praksi težavno.
JJG 1118 Prednosti: 1. Merilno tehtnico in njeno opremo je mogoče na gradbišče prepeljati z enim samim dvoosnim vozilom.2. Nizka delovna intenzivnost, nizki stroški prevoza tovora, visoka učinkovitost preverjanja, dobra varnostna učinkovitost in kratek čas preverjanja.3. Za preverjanje ni potrebno razkladanje/ponovno nalaganje.
Slabosti: 1. Z uporabo elektronske tehtnice za tovornjake (metoda z merilnim instrumentom za merjenje obremenitve),Oddelek za preverjanje lahko doseže le 500–3000.2. Elektronska tehtnica za tovornjake mora imeti vgrajeno napravo za reakcijsko silo.e (konzolni nosilec), povezan s stebri (bodisi fiksnimi betonskimi stebri bodisi premičnimi jeklenimi konstrukcijskimi stebri).3. Za arbitražo ali uradno cenitev mora preverjanje slediti JJG 539 z uporabo standardnih uteži kot referenčnega instrumenta. 4. Standardni instrumenti imajo šestmesečni cikel preverjanja in večina pokrajinskih ali občinskih meroslovnih inštitutov za te standardne instrumente ni vzpostavila sledljivosti; sledljivost je treba pridobiti od usposobljenih institucij.
Standard JJG 1118-2015 uporablja neodvisno pomožno napravo za preverjanje, ki jo priporoča OIML R76, in služi kot dopolnilo k metodi preverjanja elektronskih tehtnic za tovornjake v standardu JJG 539-1997.Uporablja se za elektronske tehtnice za tovornjake z največjo nosilnostjo ≥ 30 t, verifikacijsko vrednostjo ≤ 3000, s srednjo ali običajno natančnostjo. Ni uporabno za večdelne, večobmočne ali elektronske tehtnice za vozila z razširjenimi prikazovalnimi napravami.
Čas objave: 26. avg. 2025